osebno svetovanje, knjige, članki, okusni recepti…

Veganski zdravnik iz Primorske: “Zdaj se počutim 30 let mlajšega.”

Zdravnika Gorana Dubajića iz zdravstvenega doma v Piranu sem spoznal v prvem slovenskem veganskem dokumentarnem filmu Zeleno srce, v katerem je razložil načela zdravega prehranjevanja brez živil živalskega izvora. Nacionalne smernice zdravega prehranjevanja sicer ne priporočajo veganske prehrane, vendar je očitno obalni zdravnik našel dovolj nasprotujočih dokazov, da se »upre« uradni prehranjevalni doktrini. Tako kot mnoge po svetu je tudi njega prepričala Kitajska študija, o kateri pravi, da je biblija veganstva.

Nam opišete svojo pot do veganstva?

Več desetletij delam kot zdravnik, kar pomeni, da paciente dolgo poznam, velikokrat od rojstva in na žalost nekatere so smrti. Ljudje me vsak dan sprašujejo, kaj je zdrava prehrana. Raziskave so pokazale, da zdravnikom verjamemo v zelo visokem odstotku, od 80 do 90, zato sem se moral dodatno izobraziti o zdravem življenjskem slogu. Prebral sem razne knjige o zdravi prehrani in bil večkrat zbegan, ker so bile nekatere v popolnem nasprotju. Ključna knjiga, ki je dokončno oblikovala moj odnos do prehrane in spremenila moje življenje, je bila Kitajska študija Colina Campbella. Prepričala me je, da je rastlinska hrana zdrava, in začel sem spreminjate svoje navade. Potreboval sem približno eno leto, da sem se začel prehranjevati samo z rastlinami. Zdaj lahko rečem, da sem že tretje leto vegan.

Kakšne so vaše izkušnje s to prehrano?

Rastlinska hrana je popolnoma spremenila moje življenje. Imam veliko več energije za fizične in umske napore, presežek pa sem usmeril v gibanje ter tako povečal kondicijo in fizično moč. Zdaj se počutim približno 30 let mlajšega.

Zakaj naj bi bila hrana živalskega izvora problematična?

Predvsem ker človek zanjo ni ustvarjen. Naš prebavni trakt je dolg in nimamo dovolj močne kisline v želodcu, da jo dobo prebavimo. Tako slabo prebavljena se dolgo zadržuje v debelem črevesju (ki je bistveno daljše kot debelo črevo mesojedcev), kjer gnije, se spreminja v strupe in nas zastruplja. V mesu ni vitamina C, ki je nujen za dobro zdravje. Večina ga vsebuje preveč maščob, predvsem nezdravih. Meso lahko brez posledic za zdravje uživamo v zelo majhnih količinah.

Doma ste iz Obale, kjer ljudje tradicionalno pojedo veliko rib. Ali tudi takšno hrano odsvetujete?

Seveda. Resda je riba za ljudi manj škodljiva od drugih vrst mesa, a je še vedno škodljiva.

Trenutno je zelo priljubljena paleodieta, ki ni naklonjena veganstvu in priporoča uživanje celo več mesa, kot je zapisano v smernicah zdravega prehranjevanja. Kako jo ocenjujete?

Paleodiete temelji na predpostavki, da so ljudje v preteklosti jedli meso, ribe, sadje, zelenjavo, oreščke, semena, jajca, hladno stiskana olja. Niso jedli žita, krompirja, mlečnih izdelkov, stročnic, soli, sladkorja in industrijsko pridelane hrane. To seveda drži, kajti takrat so imeli zelo težke razmere za življenje, hrane za preživetje je bilo zelo malo, zato so jedli vse, kar je bilo dostopno v okolju, v katerem so živeli. Tako so ljudje na severu jedli več mesa (niti približno v tako velikih količinah kot danes) kot ljudje na jugu, ki so uživali več rastlin. Olja so jedli malo, ker ga niso imeli veliko. Takrat niso pridelovali žit, iz katerih pridobimo zdaj večino olja. To velja tudi za ljudi, ki so živeli bolj na jugu in v okolju imeli npr. olive. Posledično so sicer imeli več olja, toda dobršen del so ga porabili za pridobivanje svetlobe. Jajca so jedli, pač v bistveno manjših količinah, kot priporoča paleodieta. Ljudje, ki se je držijo, z lahkoto dosežejo idealno telesno težo. Zelo se jim izboljša zdravstveno stanje, ker so izogibajo procesirane hrane, mlečnih izdelkov, žitaric, krompirja, stročnic, soli, sladkorja. Torej, če paleodieto primerjamo z današnjo prehrano, lahko rečem, da je neprimerno bolj zdrava, tisto, kar v njej ni dobro, so meso, jajca in seveda maščobe. Zaradi tega bodo le tisti zagovorniki paleodiete, ki večino energije (okoli 80 % odstotkov) pridobijo iz zaužitega sadja in zelenjave in manj iz mesa, jajc in maščobe, zdravstveno pridobili največ. Definicija zdrave prehrane bi bila paleoprehrana brez mesa, jajc in z manj maščobe. Lahko bi jo poimenovali paleo veganska nizkomaščobna prehrana.

Pojavlja se tudi vedno več zapisov, da ni dobro jesti veliko sadja, ker se lahko zredimo.

To drži samo delno. Sadje je hrana, za katero smo predvsem ustvarjeni, in če jemo samo sadje, zelenjavo in malo oreščkov, ni nobene bojazni, da bi se zredili. Če sadje uživamo z drugo prehrano, predvsem z mastno, bogato s škrobom, žitom, mlečnimi izdelki, se lahko zredimo.

Iz ust nasprotnikov veganstva pogosto tudi slišimo, da ima vsak človek drugačen prebavni sistem, različno krvno skupino, ki ni primerna za veganstvo.

Ljudje se razlikujemo po krvnih skupinah in še po marsičem, na primer inteligenčnem količniku, motoričnih sposobnostih, višini, teži, barvi kože, las in oči, obliki glave, nosu itd. vseeno mislim, da te razlike bistveno ne vplivajo na načela zdrave prehrane. Kitajska študija je pokazala, da so razlike med ljudmi zelo malo pomembne v primerjavi z razliko v prehrani.

Ob tako nasprotujočih člankih o veganski prehrani so mnogi zmedeni, ne vedo, komu naj verjamejo. Kaj bi vi svetovali tem ljudem?

Naj najprej preberejo Kitajsko študijo. Potem se jim bo dosti lažje odločiti, komu naj verjamejo.

V svetu, predvsem Ameriki, je sicer že zelo veliko zdravnikov veganov, toda pri nas so zelo redki. Kako si to razlagate?

Mogoče zato, ker je Amerika država, v kateri je najbolj pogosta nezdrava prehrana in so njene posledice (debelost, diabetes, srčno-žilne bolezni, rakaste in avtoimunske bolezni) najbolj vidijo. Po drugi strani je znano, da pravilna veganska prehrana prepreči ali pozdravi takšne bolezni. Ameriški zdravniki, ki se iz dneva v dan ob svojih pacientih srečujejo s posledicami napačnega prehranjevanja, se zato velikokrat odločijo zanjo.

Kako se odzivajo na vaše prehranjevalne navade vaši zdravniški kolegi? Se počutijo izobčene?

Zelo različno. Nekateri so zelo proti, žal večina, nekateri ne. Tisti, ki se držijo načela »Natura sanat, non medicus« (»Narava zdravi, ne zdravnik«), kar pomeni, da zdravnik pomaga pacientu, da doseže čim bolj naraven življenjski slog, s katerim bo spodbudil samoozdravitvene procese, so na moji strani.

Ali tudi bolnikom priporočate rastlinsko prehranjevanje?

Da, vedno priporočam rastlinsko presno prehrano z malo maščobe in proteinov, brez stročnic, žit, soli, sladkorja in industrijske hrane, ker sem prepričan, da je zdrava. Tisti, ki me poslušajo, dosežejo čudežne rezultate.

Na kaj morajo ljudje biti najbolj pozorni, če se odločijo za vegansko prehranjevanje?

Veganska prehrana pomeni stoodstotno rastlinsko prehrano, kar pa ne pomeni, da je to avtomatično stoodstotna zdrava prehrana (tudi kokakola je veganska). Kot sem že povedal, pozorni morajo biti, da je tudi čim manj zdravih maščob (zdrave nasičene maščobe vsebujejo veliko maščobnih kislin omega-3 in manj maščobnih kislin omega-6), beljakovin, žit, krompirja, stročnic, soli, sladkorja in industrijske hrane. Jesti je treba čim več presne hrane, predvsem sezonsko sadje in zelenjavo, piti dovolj tekočine, se izogibati kavi, alkoholu in občasno preveriti raven vitamina B12 (sicer to velja tudi za vse druge, ker je v današnji hrani zelo malo vitamina B12).

Če bi bili slovenski minister za zdravje, kaj bi spremenili?

Veliko je treba spremeniti, vsega ni mogoče povedati na kratko. Med drugim bi v otroških oddajah morali dati več poudarka zdravemu prehranjevanju in omejiti prehranske oglase oziroma jih zelo skrbno (strokovno) izbirati. To je zelo pomembno, ker se v otroštvu oblikujejo prehranjevalne navade.

Ali naj bi veganska prehrana, poleg zdravstvenih koristi, imela še kakšne druge prednosti?

Seveda, če bi se ljudje spremenili in začeli prehranjevati vegansko, bi porabili bistveno manj vode (veliko vode se porabi za rejo živali), manj energije (veliko energije se porabi za proizvodnjo mesa), zmanjšali bi količino toplogrednih plinov (krave so glavni izvor metana) in s tem vpliv na podnebje. Koristi bi bile ogromne, problem bi nastal le, če bi se takšna sprememba zgodila naenkrat. Bojim se, da bi bilo to usodno za trenutno civilizacijo, ker bi brez službe ostalo preveč ljudi, na primer zaposleni v živilski industriji, farmacevtski, poljedelski…

Kako vidite vegansko v prihodnosti?

Zdravo prehranjevanje, predvsem na peleo veganskih načelih z malo maščob, ima svetlo prihodnost. Prepričan sem, da se bo vse več ljudi odločilo zanj, upam, da se bo vsaj polovica populacije prehranjevala tako. Na srečo se to ne bo zgodilo naenkrat, ampak postopoma. Vse se za takšno prehranjevanje nikoli ne bodo odločili, kaj je prav, ljudje smo različni in to je glavni razlog, da smo zavladali na našem planetu.

Vir: Ona, 10. November 2015 (št. 45), izpraševalec Damjan Likar

Objavila: Suzana Fridl

- avtorica knjig Vitki in zdravi, Zdravo hujšanje je naravno hujšanje: www.vitki-in-zdravi.si

- avtorica knjige Pot do vitkosti in zdravja, kjer imate opisan takšen veganski način prehrane, ki ga v intervjuju opisuje zdravnik Goran Dubajić (na voljo je tudi knjigica s 50-imi recepti)

 

KOŠARICA

Košarica je prazna.

OSTANIMO V STIKU
PRIJAVA NA E-NOVICE

Pustite nam svoje podatke, če želite biti obveščeni o popustih, dogodkih, člankih, receptih...




   

Sodelovanje v izzivu je brezplačno, zato povabi tudi Facebook prijatelje!

PODROBNOSTI IZZIVA

www.vitki-in-zdravi.si                                                          www.suzanafridl.si

×